Nostalgija
Opuščena opatija San Galgano je eno od prizorišč snemanja filma Nostalghija ruskega režiserja Andreia Tarkovskega.
Protagonist filma, ruski intelektualec Andrej Gorčakov, raziskuje italijansko vasico, kjer je v 17. stoletju živel njegov sonarodnjak, glasbenik, o katerem namerava napisati biografijo. Z njim je prevajalka Eugenia, s katero poglobita odnos, vendar mu misel na domovino in ženo ne da miru.
Snemanje filma je bilo za Tarkovskega velik izziv, saj je bil prvi film, ki ga je posnel v tujini. Pozneje je o filmu razmišljal:
Med snemanjem Nostalgije v Italiji nikoli ne bi uganil, da bo stanje peklenske in ukleščene melanholije, ki zapolnjuje ves prostor platna v tem filmu, postala usoda mojega nadaljnjega življenja …
– Andrei Tarkovski
Gotska arhitektura San Galgana nemo govori o bogastvu preteklosti. Odpira razmišljanje o minljivosti in staranju, ki ohranja dostojanstvo, ker izraža veličino svojega časa. Je duhovni prostor, ki vzbuja nostalgijo po preteklosti, hkrati pa daje slutiti, da ta preteklost še ni preživeta, ker biva kot del kolektivno nezavednega.
Jung poziva k zazrtju v preteklost, saj ta nosi podobe prihajajočega:
Zato so odšli v samotnost puščave, da bi nas tako naučili, da je kraj duše samotna puščava. Tam so našli obilje videnj, plodove puščave, čudežno nenavadne rože duše. Marljivo razmisli o podobah, ki so nam jih zapustili Stari. One kažejo pot prihajajočega. Ozri se nazaj na propad kraljestev, na rast in smrt, na puščavo in samostane, vse to so podobe prihajajočega. Vse je vnaprej napovedano.
– C. G. Jung (Rdeča knjiga)
Ob fotografiranju arhitekture čas pogosto dobi nov pomen. Sedanjost izgubi svojo klasično definicijo, saj fluidno lebdi med preteklostjo in prihodnostjo. Lahko bi rekli, da gre za dialog med preteklim in sedanjim. V tem je čar velike arhitekture.
– K. K.