O moji fotografiji …
Fotografija me privlači že od otroštva. Pomembna prelomnica na tem področju pa se je zgodila proti koncu osnovne šole, ko je starejši brat prinesel k hiši fotografski povečevalnik. V opuščenem kletnem stranišču sva si na dobrem kvadratnem metru površine uredila svoj “laboratorij”. Še danes se živo spominjam občutkov, doživetih v domači temnici, ko sem ob rdeči luči vznemirjeno motril nastajajoče slike. Kot majhno stvarjenje so se na lističih KEFO papirja izrisovale podobe, ki sem jih še pred nekaj urami lovil skozi iskalo fotoaparata. Čutil sem se pomembnega, ko sem odkril, da lahko s pritiskom na sprožilec določene podobe ponovno oživim, in s tem iztrgam pozabi. To je bilo moje srečanje s tehničnim vidikom fotografije, ki mi predstavlja izziv še danes. Na primer ustvarjanje nočne fotografije zahteva kar nekaj znanja in iznajdljivosti ter včasih tehnične improvizacije (ciklus Šepet svetlobe).
Sledila je srednja šola, obdobje ko me je začela zanimati likovnost. Razmišljanje o vizualnem sem kasneje poglobil skozi študij arhitekture, kar se je začelo odražati tudi v moji fotografiji. V ospredje sem začel postavljati likovno razsežnost fotografije. Razstavo ”Reminiscence” sem zasnoval kot likovne senzacije, katerih namen ni bila pripoved. Skušal sem jim dati avtonomijo, brez razvijanja teme. Ob tem sem razmišljal: ”Gre za čisto likovnost, ki me je izzvala in zato je tukaj.” (ciklusa Reminiscence in Teksture Barja)
Bolj ko sem fotografijo udomačeval v svojem življenju, bolj sem čutil njen izrazni potencial. Postajala je medij, skozi katerega sem začel vstopati v svoj notranji svet. Pozornost misli sem začel preusmerjati od zunanje materialne resničnosti k notranjemu doživljanju. Tu sem se moral odreči ideji fotografije kot verodostojni odslikavi stvarnosti. Začel sem esperimentirati. ”Plastenja” sem poimenoval tehniko, kjer nizam podobe in jih likovno prepletam. Fotografija postane del miselnega procesa asociativno proženega preko dražljajev, ki jih izzovejo podobe okolja. Te podobe ”plastim” v novo kontekstualno celoto. (ciklusa: Življenje in Srečanje)
Gibanje v polju tehničnega, likovnega in izraznega prostora fotografije, ter prepletanje tega mi daje nove in nove možnosti ustvarjanja.
– KK